Triatlon Fonyod, 2004  Balaton Grand Prix, 2500m/80km/20km

Odločitev

Če hočem v svojem 50. letu na svoj prvi Ironman, bo treba  najprej nekajkrat še na kakšnega malega, polovičnega. Dopolnil sem jih 47 in časa imam še tri sezone. Letos je treba začeti. Kam pa? Polovičnih Ironman triatlonov ni na pretek. Večina triatlonov pri nas in okolici je sprintov, nekaj je olimpijskih, daljših pa je zelo malo. Možnosti so bile naslednje: otok Mljet v jeseni – prepozno, Graz v maju –  bi šlo, vendar se tekma prekriva z našo – mariborsko in zato ta možnost odpade. Iščem po internetu in najdem iskano tekmo sredi julija na Madžarskem, v mestu Fonyod na jugovzhodni obali Balatonskega jezera.  Super! Datum (18. julij) ustreza, kraj tudi, štartnina  4000 forintov (3800 sit) je v primerjavi s tekmami na Zahodu in pri nas nizka. V družini se odločimo, da bomo naše vsakoletne počitnice v Šobcu na Gorenjskem zamenjali za taborjenje na Balatonu.

Priprave

S pripravami si ne delam problemov.  Običajne vsakoletne priprave, le razdalje v zadnjih dveh mesecih povečam. Posebnega plana nimam. Polona in Roki, ki sta trenirala za Graz, mi pomagata z nasveti. Treniram 6 dni v tednu, 7 krat  po uro ali dve, kar tedensko znese  8 do 10 ur.  V torek tek 8 km, v sredo plavanje 2 km, v četrtek ura teka na stadionu, v petek kratko kolo do 30 km, v soboto ponavadi daljše kolesarjenje od 60-80 km, v nedeljo dopoldan 2 km plavanja, popoldan pa običajno sledi še 12-15 km tek. Ponedeljek je prost. Na plavalnem maratonu na Šmartinskem jezeru sem odplaval 5 km, na kolesarskem maratonu okoli Pohorja prekolesaril 150 km, 10 dni pred tekmo pa odtekel še v kosu 20 km. Vse v počasnem tempu, nekje na 70-75 % Fs max . Ker je moj  maksimalni pulz 185, je to nekje med 130 in 140%. Teden dni pred tekmo sem odpravil še kombinacijo 45 km kolesa in 5 km teka, nato pa v sredo in četrtek še lažje plavanje in  tek. To bo moja najdaljša preizkušnja. Izjema je 65 km dolgi gorski tek čez Pohorje in kolesarjenje okoli Pohorja v  letih, ko sem za to porabil še 10 ur in več. Za postavljeni cilj – končati tekmo »brez da shodim« in priti v cilj preden ga pospravijo, bi moralo zadoščati.  Računam, da bom za plavanje porabil 50 minut, za kolo 3 ure, za tek, ki je moja šibka točka  pa … čim manj. Recimo dve dobri uri. Plaval in kolesaril bi verjetno  lahko hitreje, vendar bi nato crknil na teku. Zato moram priti  čim bolj spočit na drugo menjavo in vse bo v redu. 

Odhod

Z ženo Lidijo   pripraviva  light verzijo naše kamp prikolice (brez predšotora, kuhinje in ostale odvečne opreme) in v petek opoldne kreneva  proti Lendavi. Z nama je le psička Fila, otroka Lidija in Janez sta dobila  počitniško delo in sta ostala doma. To je najin prvi dopust brez otrok. Kljub temu, da je do cilja le okoli 220 km,  prispeva tja  šele proti večeru. S prikolico gre bolj počasi, med potjo  pa je bilo treba nabaviti še nekaj stvari, na katere sva pozabila. V Fonyodu, prizorišču tekme, je  kamp zaprt in  morava v  naslednjega, 15 km severneje. Škoda, nastanjena bi bila tik ob prizorišču.  Ob 19. uri sediva pred postavljeno prikolico v lepem, napol praznem kampu na obali Balatonskga jezera. 

Dan pred tekmo

Dopoldne počivava, nato greva  v Fonyod  poiskat  prijavno mesto.  Najdeva ga čisto po naključju, ko na obali plezava čez nekakšne tekstilne ograje, za katere se pokaže, da so lijaki za tek v cilj. Ko se pojavim na prijavnem mestu,  zahtevajo, da grem najprej k zdravniku. Halo? Ali tako slabo izgledam, da jih zaskrbi zame ali kaj?   Pokažem jim tekmovalno licenco, povem, da sem zato že pregledan in da sem OK.   Saj se ne bojim zdravnika, le tvegati nočem. Lahko mi na primer nameri  malo višji pritisk ali kaj podobnega in me ne pusti na tekmo. Kaj pa naj potem ? Vsi plani bi šli po zlu in še vsi ti zaužiti hidrati  bi se mi spremenili v špeh. Po kratkem posvetu se z mano strinjajo in k zdravniku mi ni treba. Plačam 4000 forintov, dobim vrečko s številko, plavalno kapo, tablico za kolo, preveliko T-majico, reklamnim materialom  in nekaj artikli sponzorjev. Med čakanjem na otvoritev greva na hidrate - pica margarita in koka kolo. Vročina je obupna. Ob 19. uri je še vedno 31 stopinj v senci. Jutri bo hudo. S sabo nosim bidon in nenehno pijem vodo. Sledi otvoritev, od katere razen tega, kar se je dalo videti, nisva dosti odnesla. Vse, kar so povedali, je bilo v madžarščini. Se dobro, da so razdelili tiskani program tekme tudi v angleščini. Start bo ob 11.15 –  to je vse, kar moram vedeti.  Greva nazaj v kamp na žgance, banane, kruh z marmelado, med in kekse. In  veliko vode.

Pred tekmo

Vstanem ob 6.00. Na nebu ni oblačka, vroče bo, tako kot včeraj in še bolj . Nevarnost dehidracije bo velika. Pozabiti je treba na dober rezultat, treba bo le preživet. Pripravim kolo in opremo, skuham kavo, zbudim ženo in sedem k zajtrku. Koruzni žganci, kava, kruh. Kot dodatek še multivitamini, železo in magnezij. Na prej omenjenem klubskem zdravniškem pregledu za licenco je krvna slika pokazala pomanjkanje železa, ki ga sedaj vzamem vsak dan.  Ker me je strah krčev, ki so me uničili na mojem prvem maratonu  pred leti, jemljem tudi magnezij. Baje (lahko) pomaga.  

Ob 8.30 sva na prizorišču. Najdeva ugodno parkirno mesto tik ob menjalnem prostoru. Greva na kavo. Dve uri pred startom še ne vem, kaj naj oblečem. Enodelni, dvodelni dres ali kombinacijo s kolesarsko in tekaško majico. Vsaka varianta ima dobre in slabe strani. Tek v kopalkah mi bo odrgnil bedra, enodelni dres, ki ima hlačnice, pa nima hrbtnega žepa… Odločim se za spodnji del dvodelnega klubskega, plaval bom zgoraj brez, kolesaril v kolesarski majici, tekel pa v klubski tekaški majici, ki je bolj zračna kot zgornji del dresa. Bedra pa bom dobro namazal z vazelinom.  Med pripravo spijem bidon izotonika s hidrati in veliko, veliko vode. Ker dotakam, moram tudi odtakati. Urin je bister –  zanesljiv znak, da sem dobro hidriran.  Ob desetih odprejo menjalni prostor. Natančno pregledajo kolo in čelado. Aerobari so dovoljeni. Stojala za kolesa so nekaj posebnega. Spominjajo na palete. Lesen okvir s pari letvic, med katere vtakneš kolo kolesa. Praktično, vendar malo nestabilno. Prostora ob kolesu je zelo malo. Pripravim vse potrebno, natočim vodo v posodo na aerobaru in v oba bidona z izotoničnim napitkom. V torbico ob bilanci zložim kekse. V dve vrečki si ločeno pripravim hrano za na kolo in za na tek. Pojem še en Powerbar gel, enega pa vtaknem za kopalke. Kontoliram plašče, resetiram števec, vzamem očala in kapo ter se odpravim na start.

S knedlom v želodcu gledam nekatere tekmovalce, ki  na sebe vlečejo neoprenske obleke. Že res, da sem na brifingu slišal besedo neopren, vendar je bilo to vse, kar sem razumel. Ker nisem niti pomislil, da bi bile obleke v tej vročini dovoljene, sem svojo pustil v kampu. Pozneje se je izkazalo, da je imela voda  21.5 stopinj. Raje plavam brez obleke kot v neoprenu stojim na soncu in vročem asfaltu ter čakam na start. Tistih nekaj minut, ki jih bom izgubil brez obleke, bom že prebolel.  

Prijavljenih je bilo 233 tekmovalcev in 31 tekmovalk. Večinoma  iz vzhodnih držav, največ iz Madžarske. Med predprijavljenimi smo bili trije Slovenci, vendar sem na startu žal edini. Stojim na startu tekmovanja, o katerem sem pred petnajstimi leti, ko sem se začel ukvarjati s športom, lahko le sanjal. Čaka me 2500m plavanja, 80 km kolesarjenja in 20 km teka. Če bom zmogel danes, bom čez tri leta zanesljivo stal tudi na startu pravega IronMana.

Plavanje

Po checkingu se spravimo v vodo, saj je  predviden start iz vode. Poravnava za štartno črto, zvok ladijske sirene in tekma se začenja. Vzhodni del Balatona  je izredno plitek. Človek ima grunt še kilometer ali več od obale. Zato smo štartali v trajektnem pristanišču in plavali po ladijski trasi, ki je verjetno umetno poglobljena. Začnem počasi, kot na segrevanju pred treningom. Po planu moram plavati lahkotno, z nizkim pulzom in tempom okoli 2 minuti na 100 metrov. Ker diham na levo stran, plavam na desnem krilu jate in s tem ohranim pregled nad ostalimi plavalci. Če bi plaval po levi, bi jo ubral po svoje  in bi moral večkrat popravljati smer. Voda ni mrzla, vsaj na površju ne. Plavamo en krog v trikotniku v obratni smeri urinega kazalca. Gre mi dobro. Čeprav sem pred nekaj leti plaval le prsno (žabico), je sedaj plavanje moja najboljša disciplina.  Z lahkoto plavam v skupini, v kateri so tudi tekmovalci v neoprenu.  Škoda, da ne najdem ustreznega plavalca, ki bi se mu obesil za rep.  Po pol ure pojem gel. V Celju, na Šmartinskem jezeru, sem v vodi na vsakih 1500m pojedel po en gel in bilo je učinkovito. Tudi danes je. Ko pridem iz vode, kaže ura 46.35. Solidno in v skladu z načrtom. Počasi tečemo po preprogi kakih 200m do menjalnega prostora. Slačenje plavalne obleke mi je prihranjeno.

Prva menjava

Vzamem si čas in se počasi pripravim za na kolo. Obujem nogavice, nataknem Polar pas, oblečem majico, v žep spravim vrečko s hrano, nataknem očala in čelado ter krenem na pot. Menjava mi je skupaj s potjo iz vode vzela 4 minute in pol. Preveč.

Kolesarjenje

Najprej nas usmerijo v podhod za pešce pod železniško progo, nato pa na cesto, ki vodi iz mesta. Vozimo po cesti pravokotno na jezero 40 km v koruzo in nazaj. Cesta ni zaprta za promet, varovana so le križišča. Promet je redek, gledalcev pa malo. Ne morem verjeti, kakšna razlika je med območjem ob jezeru in pokrajino nekaj kilometrov vstran. Drafting ni  dovoljen. Na motornem kolesu se vozijo sodniki in nadzorujejo tekmovalce, opazil pa sem tudi sodnika z daljnogledom v zasedi ob cesti.  Ker smo morali spoštovati prometne predpise in voziti po desni, imamo težave z spoštovanjem pravil draftinga. Tekmovalec, ki  me prehiti, takoj zavije pred mene, jaz pa naj zaviram, da bo razlika med nama po pravilih. Dosledno sem se držal pravil, saj sem se bal kazni ali diskvalifikacije. Vozil sem po načrtu s pulzom do 135.  Zdi sem preveč lahko, vendar si ne nasedem in ne pospešim. Nekaj konkurentov me prehiti. Števec kaže nekaj pod 30 km na uro. Aerobari so zakon. Lepo se nasloniš, srkaš vodo po cevki iz steklenice na krmilu in požiraš kilometre. V dveh bidonih imam Powerbar napitek, v posodi na krmilu pa vodo. Na vsaki okrepčevalnici se ustavim in napolnim zaloge z vodo. Prva nerodnost se mi zgodi, ko jemljem hrano iz vrečke in vsebino razsujem po cesti. Seveda se takoj ustavim, pobiram kar sem raztrosil in pazim, da me ne povozijo. Ker položim kolo ob cesti  kar na tla, razlijem še vodo iz posode na krmilu. Se zgodi, naslednjič bo treba dati hrano v žepe brez vrečke, kolo pa nekam prisloniti. Čeprav je v razpisu pisalo, da je kolesarska proga tehnično zahtevna in hribovita z 250 m višinske razlike, se mi ne zdi težka. Na 27. km srečam vodilno skupino, ki se že vrača. Izračunam, da ima 26 km prednosti, kar pomeni, da bom na polovici kolesa zaostajal eno uro.  Pred obratom se še enkrat ustavim, da odtočim. Vsakih 20 minut nekaj pojem. Gel vsakih 40 minut, vmes pa kekse, ploščice ali banano. Veliko pijem. Na obratu kaže ura 1.28. Solidno in po načrtu. Ponovno se ustavim in dolijem vodo. Nisem utrujen, saj ves čas, razen na vzponih, vozim s pulzom okoli 135. Piha slab veter, večinoma pod kotom 45 stopinj. Odločim se, da bom nazaj grede malo pospešil in vozil na 140.  Prehitevam tekmovalce, predvsem tiste, ki so me prehiteli med mojimi postanki. Odlično mi gre in v vožnji resnično uživam. Še dvakrat se ustavim in s časom 2.50.33 pripeljem na menjalni prostor. Nazaj grede sem hitrejši za 6 minut. Stal sem šestkrat.

Druga menjava

Tokrat sem se na menjavi zamudil minuto manj kot prvič - 3 in pol minute. Preoblečem si majico, namažem bedra z vazelinom, obujem tekaške copate, vzamem gele za po poti, kapo in krenem na pot.

Tek

Začnem počasi. Če na kolesu zaradi prepiha nisem čutil vročine, sem jo začutil sedaj. Svinjsko je vroče. Okoli 36 stopinj v senci. Tečejo se trije krogi v obliki črke P. Najprej po razgretem asfaltu, po ulici brez sapice in zelo malo sence. Po treh km zavijemo k obali, kjer je bolj sveže in več sence. Nato nazaj na isto cesto in  v ciljni prostor na obrat. Na progi je dovolj okrepčevalnic, kjer delijo vodo, limone, banane, sladkor in izotonično pijačo. Vzamem samo vodo, včasih tudi limono. Na vsaki postaji se tudi polijem po glavi. Na prvem obratu dobi tekmovalec rdečo zapestnico, na drugem pa rumeno. Praktično za organizatorje in tudi za tekmovalce in gledalce, saj lahko vsak takoj vidi, koliko krogov še ima kdo do konca. Žena me vzpodbuja na vsakem obratu. Škoda da je zatajil fotoaparat in bova ostala brez slik.  Vzdušje je odlično. Gledalcev je ob progi veliko in brez izjeme vzpodbujajo vse tekmovalce. Ves čas tečem, tempo je približno 6 min na km, ustavim se le na okrepčevalnicah. Pulz je stalno med 151 in 153. Vsakih 20 minut z vedno večjo muko pojem po en gel. Učinkovita zadeva. Ko mi  že prihaja na misel, da bi shodil, začnejo delovati pred nekaj minutami zaužiti hidrati in spet lahko tečem. Občasno me kdo prehiti ali pa jaz prehitim koga. Veliko jih občasno hodi.  Po 5. urah in 10 minutah si nataknem rumeno zapestnico. Sedaj sem prepričan, da mi bo uspelo priti v cilj pod šestimi urami. In mi je res. V cilju pokaže ura 5.55.21.

V cilju

Občutek zmagoslavja in velikega zadovoljstva. Najprej hodim, nato se počasi umirim, spijem nekaj vode in pojem nekaj sadja. Sem utrujen, vendar ne izčrpan. Sicer pa žena stalno pravi, da pri teku v cilj dajem občutek, da nisem  dal vsega od sebe.  Kaj jaz vem, mogoče bi se res lahko manj šparal.. Z tekmo sem v celoti zadovoljen. Dirkal sem po načrtu, ki se je izkazal kot dober. Moči sem racionalno razporedil čez celo tekmo. Plaval in kolesaril sem zadržano, da sem ohranil moč za tek, ki je moja najslabša disciplina. Tekel sem enakomerno, za vse tri kroge sem porabil približno enako časa. Dobro sem se prehranijeval pred in med tekmo in se kljub veliki vročini izognil krčem v nogah, ki me praviloma mučijo na večjih tekmah. Rezultat ni bistven. 155. mesto pomeni uvrstitev v tretjo četrtino vseh tekmovalcev, kar je v moj stalni cilj.  Doseženi čas pa je izhodišče, ki ga bom na naslednjih tekmah lahko izboljšal.

Malice, ki smo je pri nas navajeni po vsaki tekmi  ni. Počakava na rezultate, na razglasitev pa ne čakava. Zmagala sta Madžara – Peter Hobor s 3.52.05 in Erika Molnar s  4.10.32.

Po tekmi

Tekma je za nama, začenja se nekaj dni mirnega dopusta brez treningov, previdnosti pri hrani ter razmišljanja in pogovora  o tekmi. Obkrožila bova jezero in  si ogledala še kakšno znamenitost.  Že naslednji dan sva se premaknila na nasprotno, zahodno obalo Balatonskega jezera. Obala je tam bolj strmna in dalo se je plavati. Premikala sva se od kampa do kampa in se po sedmih dneh vrnila domov.  Madžarska je naredila velik korak naprej in vsaj kar se tiče turizma  prehitela  Slovenijo. Čistoča, urejenost, cvetje, dobra trgovska in gostinska ponudba in prijaznost so značilnosti njihovega turizma. Škoda, da cene niso več tako nizke kot nekoč.

Mladen Borovinšek

Triatlon klub Maribor

Julij, 2004

Slike z istega temovanja v preteklih letih : menjalni prostor, pred startom in vožnja v podhodu