|
|||||||||||
|
|
VROČI PODPLATI NA HLADNEM SEVERU
"Jaz bi šel rajši na morje"
je rekel Miran, ko sem mu lani oktobra predlagala, da letošnje poletje
preživiva na severu Kanade, v stepi in med ledeniki, namesto na kakšni
topli peščeni plaži. Pa mi ga je vseeno uspelo prepričati, ker sem naju
oba prijavila na maraton bogu za hrbtom.
Yukon je kanadska zvezna
dežela na severozahodu in meji na ameriško Alasko. Na površini, ki je tako
velika
Proga je bila 'morilska' z
neprestanimi vzponi in spusti, predvsem na maratonski trasi. Vendar tudi
polmaratoncev niso prikrajšali. Da smo Slovenci kaveljci in korenine, pa
je Miran dokazal na najlepši možni način: na polovički je namreč kljub
nepoznavanju proge za dobro minuto pometel s konkurenco (81 tekačev in
tekačic) ter zmago (1h31) v rdeče-sivem trikoju ponesel v Slovenijo. Tek
je potekal v narodnem parku ob reki Yukon, pot je deloma vodila po strmih
obronkih kanjona, na nekaterih delih smo kot gorske koze po vseh štirih
premagovali kamenje, drugod smo tekli s pomočjo vrvi na eni, in prepadom
na drugi strani. Drugače pa je na maratonski progi bilo 9 vzponov, na
polovički pa trije.
Skratka: preživela sva
zanimivo izkušnjo (tudi meni je po dveh in pol letih maratonske pavze
enkrat uspelo priteči v cilj), na večerni podelitvi pa sva s pomočjo v
Torontu živeče Slovenske ob slovenski zastavi zapela NA PLANINCAH.
Če vas zanima, bo isti
maraton tudi naslednje leto, in sicer 7. avgusta. Razen tega pa se vam v
Yukonu ponuja tudi junijski polnočni maraton v rudarskem mestecu Mayo, ki
se nahaja nad 66 vzporednikom in poteka ob belem dnemvu 'sredi noči' ali
pa januarski tek (pri - 30 stopinjah) iz Alaske v Yukon, ki v primeru novo
zapadlega snega poteka kar na krpljah.
Miran in Tanja SagadinTriatlon klub MariborAvgust, 2004
|
|