|
|||||||||||
|
|
Nekaj koristnih podatkov z moje druge velike tekmeTekma je vsako leto sredi semptembera, ob majhnem jezercu v italjanskih Alpah, tik ob velikem Lago di Maggore. Malo, dokaj mirno mestece ob obali. Z ženo sva se nastanila v avto-capu, kjer sva dobila lep in poceni bungalov. Ker je konec sezone, ni s prenočišči nobenih problemov. V bližini so najmanj trije campi od katerih lahko greš praktično peš na štart. Potovalne informacije z zemljevidom so na web strani organizatorja.Tekmovalcev okoli 350, organizacija pa zelo dobra. Zasedba mednarodna, od Slovencev pa ob meni dirkal le še Jani Železnikar. Merjenje časov s čipi, jasna stvar. Števlko in "vrečko" lahko dvigneš večer pred tekmo ali pa zjutraj pred štartom. Plavanje v jezeru z oblekami dobra 2 km (mogoče celo 2,2) , en "kvadratni" krog ob bojah za veslače. Iz vode prideš cca 200 m od koles. Voda je bila razmeroma topla, toplejša kot npr. na Bledu. Kolesarjenje 90 km, dva kroga, ravnina, na koncu vsakega kroga pa dva km dolg, zelo strm klanec. Naklon do 10%. Podobno kot na Bledu, le da je vzpon daljši. Tek v dveh krogih ob jezeru, po isti cesti tja in nazaj - skupaj 21 km. Ravnina, na koncu po vasi med hišami še strmo v hrib in nazaj. Čas zmagovalca je okrogle 4 ure.
Okrepčevalnice bogato obložene, voda,
energetik, sadje in geli Enervit. Na cesti sodniki na motorjih, ki so res strogo
kaznovali vsako šlepanje. Cesta je bila le delno zaprta za promet. Dirkal sem ležerno, v tekmi sem razen na plavanju užival. Precej sem se zredil in ko se stlačim v plavalno obleko imam resne probleme z dihanjem. Vreme je bilo dokaj hladno, posebno zjutraj na štartu. Občasno je celo rahlo deževalo. Čeprav imam raje vročino kot mraz, se je kasneje izkazalo, da je taka temperatura idelana za dirko. Plavanje, kolesarjenje in prvi krog teka je šlo v redu, zadnji krog teka pa bolj slabo. Preveč časa sem porabil na menjavah, skupaj skoraj 10 minut. Z rezultatom sem bil zadovoljen, čeprav sem se uvrstitil bolj na konec lestvice. S časom 5.52 sem izpolnil zastavljneni cilj, ki je bil pod 6 ur. Vse v skladu s sloganom, ki pravi, da moj cilj ni biti na tekmi najhitrejši, temveč biti nekoč na tekmi najstarejši.
Če združiš tekmo z kratkim dopustom in se po
tekmi še malo potepaš ob velikih jezerih in po Milanu, kot sva se midva z
ženo, nimaš kaj falit ... Mladen Borovinšek... ne najhitrejši, najstarejši
(PS. Zgornji tekst sem napisal za forum, pa se mi je zdelo škoda, če se zgubi ...)
|
|