 |
 |
 |
||
| Naši programi za sezono 2009/2010 | ||||
|
||||
|
|||||||||||
|
|
TEK OB MEJAH SLOVENIJE 2003 Tekaški klub Maraton iz Ptuja vsako leto prireja tek ob mejah Slovenije v počastitev dneva državnosti (25. junij). Izvirna ideja ptujskih maratoncev je nastala ob razglasitvi samostojne republike Slovenije leta 1991. Tek traja neprekinjeno pet dni in štiri noči. Pot tekače vodi po lokalnih cestah in krajih, ki ležijo tik ob Slovenski meji, ki je zelo raznolika in zanimiva. Na zadnje kilometre teka od Podlehnika do Ptuja vsako leto povabijo vse ljubitelje teka, da se priključijo maratoncem in z njimi pretečejo nekaj zadnjih kilometrov. Na samem teku se neprekinjeno izmenjuje 10 tekačev na eno uro. V eni uri se preteče od 12 do 18 km, odvisno od pripravljenosti tekača. Ker je Slovenija precej razgibana to ni tako enostavno. Tekači so razdeljeni na manjše ekipe. Po navadi so skupaj v kombiju 3 ali 4 tekači. Tako kombi za teh pet dni postane tekačev dnevni prostor, umivalnica, sušilnica, jedilnica, spalnica… Ko tekač odteče svojo uro ga zamenja drug tekač. Tisti ki je tekel se vkrca v kombi, kjer si najprej malo spočije, nato se poskuša malo umiti, se preobleče, mogoče kaj poje (sendvič, kekse, sadje) ter spije čim več tekočine. Z vodo splahne dres da ga sol pri naslednjih tekih ne odrgne, ter ga da sušit. Tako mine ura in že se preseli v kabino kombija, kjer naslednjemu tekaču podaja pijačo in z zemljevidom spremlja načrt trase teka, da pomaga šoferju pravilno usmerjati tekača. Ko celotna ekipa odteče, se je potrebno prestaviti za kakih 80 km naprej, kar spet traja kako uro in pol. Vmes se ustavi v kakšni gostilni da se poje vsaj en topli obrok, seveda če so gostilne takrat odprte, če ne pa je potrebno počakati do jutra. Tako ostanejo nekje 2 do 3 ure časa preden ekipa spet pride na vrsto za tek. V tem času se počiva ali pa spi. Največkrat se poišče kak prostor v senci na travi, kjer se razgrnejo spalne vreče, ki služijo kot mobilne spalnice. Spanec motijo različni faktorji iz okolice, tako da se zelo težko zaspi. Na celotnem teku tekači spijo le nekje okoli 10 ur. Po navadi se zaspi ravno takrat, ko se je spet potrebno pripraviti na tek in tako se začne vse od začetka. Po tretjem ali četrtem teku se že pojavijo prve bolečine v nogah, ki se iz teka v tek povečujejo tako kot izčrpanost organizma ter nenaspanost, kar najbolj načenja psihološko plat tekača. Svoje naredijo tudi žgoče sonce, prah, žulji, prebavne motnje ter še kakšne druge bolečine. Vse te neprijetne stvari poskušajo tekači izničiti z ogromno humorja, medsebojnega vzpodbujanja ter navijanja. Ko bolečine po regeneraciji izginejo ostanejo le še prijetni spomini. Vsi premagani napori tekače naredijo močnejše, boljše, vztrajnejše… Karno Bozi, TK Maribor
 Najprej je potrebno naštudirati pot.  Med tekom je mnogo motečih faktorjev.  Po teku se je treba za silo umiti, preobleči, sprati dres...  Nekaj sproščujočih trenutkov po končanem teku.  Jedilnica C kategorije. Važno je, da so želodci polni...  Jedilnica B kategorije na nivoju piknika, pa še vedno daleč od domače mize.  Po obroku se prileže malo počitka. Stari mački imajo rezervirano spalnico A kategorije.  Šoferji so v spalnicah B kategorije, še posebej če smrčijo.  Ostalim so na razpolago spalnice C kategorije.  Kdor ne more zaspati spi v večnamenskem prostoru, kjer se hitro začnejo zbirati 'prijetne' vonjave.  Vsak dan se poskušamo tudi umiti. Najslabše so kopalnice C kategorije, ker ni tople vode.  Morje je že pravi luksus.  Najbolj zoprno je umivanje iz karnistra.  Seveda pa se najde tudi energija za kuhanje dobre turške kave.  Na teku nam kombi služi za prevozno sredstvo, dnevni prostor, jedilnico, umivalnico, sušilnico, spalnico, igralnico.... |
|
|
