POLMARATON V NUERNBERGU

Spet se mi je po dolgem času  uspelo sodelovati na enem izmed večjih tekov  v tujini.  Tokrat sva šla s Tanjo na obisk  k družinskim prijateljem v Nemčijo v Nuernberg. Kot običajno sva obisk združila še s sodelovanjem na tekaški prireditvi.  V nedeljo 24. aprila je bil na sporedu 2. Nuernberški maraton  in zraven  tudi polmaraton, ki je še vedno najboljša razdalja za mojo trenutno pripravljenost. Na startu je bilo vsega skupaj približno 4000 tekačev, od tega nas je malo manj kot pol štartalo na polovički.  Da bi ne bilo prevelike gneče, je bil start  polmaratona ob deveti uri, start maratona pa pol ure kasneje.  Organizatorji so se potrudili in izdali zloženke, kjer je bila opisana proga, pomembni podatki so bili  na kakšen način se da pripeljati do prizorišča in kje je možno parkirati. Da bi pravočasno prišla na start teka, sva s Tanjo vstala že ob šestih, na hitro nekaj malega pojedla in pripravila vse stvari. Tanja je tokrat bila v vlogi mojega menedžerja in fotografa.  Zjutraj se je naredil zelo lep in topel dan, za razliko od prejšnjih dni, ko je bilo hladno in s severnim vetrom. Me je že bilo strah, da bom imel premalo za obleč, ker sem imel zraven samo kratke hlače.  Še kako mi je bilo vroče !

Ko sva prišla na prizorišče, se je najprej začelo mrzlično iskanje WC-ja z najmanj gneče, kar je postala že moja standardna rutina pred teki. J)   Potem je sledilo preoblačenje in nameščanje startne številke in čipa, ki sem ju dvignil že v petek.  Zatem pa ogrevanje.

Na start sem šel deset minut pred pričetkom teka  in sem se kljub velikemu številu udeležencev z lahkoto sprehodil malo bolj v ospredje. Spet sem se spomnil Radencev in Ljubljane, kjer tekači  pred startom drug drugemu dobesedno dihamo za ovratnik.  Ob devetih veliki pok in tek se prične.  Sem bil kar zadovoljen s postavitvijo, ker sem v bistvu takoj lahko pričel s svojim tempom. Proga se je prve tri kilometre rahlo vzpenjala, tako, da na začetku nisem bil ravno zadovoljen s kilometrskimi časi. Prva dva kilometra sem oddtekel  v tempu 3:50 na kilometer,  tretjega komaj 3:55 , pa vse skupaj ni bilo ravno na easy kot bi moralo biti na začetku.  Takšni lahkotni vzponi so še posebej zahrbtni, ker neopazno pobirajo iz kilometra v kilometer nekaj dragocenih sekund, ki se jih potem ob spustih težko nadoknadi. Zatem je sledilo nekaj hitrejših kilometrov saj se je proga rahlo spuščala in še vedno sem videl tudi vodilne. Sam pri sebi sem ocenil, da tečem nekje okrog dvajsetega mesta. Pri desetem kilometru je proga zavila nazaj proti  startu, kjer je bilo ogromno gledalcev, ki nas je glasno spodbujalo. Med njimi tudi Tanja, ki mi vpije, da sem na 16. mestu in me obenem slika. Čas na desetem kilometru je bil nekaj nad 37 minut, tako da je zaenkrat bilo še vse super. Bom videl kako dolgo bom lahko takole nadaljeval. Proga se je spet rahlo dvigovala in spuščala nekateri kilometri so bili hitri, drugi zaradi vzponov počasni  ali pa mogoče tudi ni bilo vse skupaj natančno izmerjeno. Sploh ne uspem več meriti kilometrov ampak samo trmasto vztrajam pri tempu kolikor pač gre. Do petnajstega kilometra mi uspe pridobiti še nekaj mest, ki sem jih potem v zadnjih dveh kilometrih spet izgubil. Enostavno ni več  šlo. Začel sem se smilit samemu sebi in razmišljati kaj sem komu naredil, da moram tako trpet. Mogoče je bilo krivo spoznavanje Nuernberških trgovin en dan pred tekom, mogoče je bila kriva hrana, ki je bila tipično Nemška in bolj bogata z mesom kot s hidrati, kaj pa vem. Kljub vsemu mi uspe kar v solidnem tempu priteči na stadion, kjer smo morali odteči še pol kroga. Kako prijetno je bilo teči na  mehki tekaški stezi po 21km asfalta.  Končen čas 1:20:36 ,  moj  Forerunner je pa nameril točno 21,3 km.   Verjetno so progo podaljšali za tistih 200m   stadiona. Ali pa se je GPS zmotil.  Na cilju me je čakala Tanja in mi povedala, da sem 17.  Super. Moram biti kar zadovoljen.  V cilju nas je čakalo ogromno napitkov, sadja, sladic  in tudi pivo. Sicer je bilo brezalkoholno, ampak pivo je le pivo !  Zmagal je  Hagen Bernd   s časom 1:14.  Spomnil sem se, da imamo pri nas v Sloveniji kar nekaj tekačev, ki bi tu z lahkoto pometli s konkurenco.  Na maratonski progi je zmagal Hannes Schmidt s časom 2:36, kar tudi ni ravno vrhunski rezultat, je pa čas verjetno tudi odraz težavnosti proge.

S Tanjo sva se mislila odpraviti že  domov, ko sem opazil  da printajo diplome z doseženim časom in mestom. Ker ni bilo gneče ,sem si šel  po diplomo. In glej presenečenje. V starostnem razredu od 35 do 40 let sem bil tretji. To je pomenilo, da bo potrebno počakati na podelitev in pokal, kar pa seveda ob nemškem pivu in klobasicah ni bilo težko. J)

Vsi ki želite sodelovati na katerem izmed tekov v tujini, ste lepo vabljeni na 3. Nuernberški maraton, ki bo ravno tako kot letos zadnjo nedeljo v aprilu. Me prav zanima udeležba. Na 1. Nuernberškem maratonu je namreč sodelovalo le okrog tisoč tekačev, letos pa že kar 4000. Bomo videli kaj prinese naslednje leto.

Miran Sagadin