Ironman 11.juli 2004 Frankfurt

FINISHER 11:47.52(3,8 km plavanja, 180km kolesarjenja, 42 km teka)

Končal sem pot, ki sem jo, kar nekaj časa skrbno načrtoval. Veliko je bilo odrekanj na vseh področjih življenja. Na stotine ur treninga, odrekanja pri materialnih dobrinah, manj pozornosti do bližnjih itd. Vprašanje je....kaj sem pridobil? Je bilo vredno vsega truda. Prav zato sem s pisanjem te "zgodbe" počakal nekaj časa. Želel sem , da se misli in občutki izkristalizirajo.

Iskreno povedano, posebne euforije ob prihodu na cilj nisem občutil. Nisem bil ne pretirano vesel, ne pretirano utrujen. V čem je torej poanta ironmana? Odgovor ni tako preprost. Mnogi nas imajo za čudake-posebneže. Smo morda res? Morda ne neki način. Vendar smo pozitivni posebneži. Ironman ni tekma.....to je tekma tekem.Čas v cilju je večini tekmovalcev v začetni fazi brezpredmeten. Seveda si želiš biti iz tekme v tekmo hitrejši, manj utrujen itd. Kdo si pa želi v življenju nazadovati? Pa ne samo na športnem področju! Vendar je bistvo pot, katero premagamo in ne toliko čas, saj marsikdo raznih poti ne zmore premagati v nobenem času. Ironman je način življenja, to ni le dirka tu in tam. Ni samo treniranje plavanja, kolesarjenja in teka. Je spoznavanje svojega organizma, spoznavanje svojega značaja, spoznavanja prehrambenih navad....

Verjetno je odgovor že jasen. Splačalo se je!!! Čeprav se nimam za posebneža, sem ponosen nase. Spremenil sem način življenja. Veliko si jih to želi. Vendar nimajo moči. Izgovori ni časa, denarja, imam družino... so vsako dnevne laži, s katerimi se "hranimo", ker smo v resnici preslabotni, da bi spremenili svoj življenjski vzorec. Veliko lažje je reči....ni denarja, časa, zdravja, NEZMOREM itd.

O SAMI TEKMI

Na tekmo odpotujemo, kar nekaj dni prej. Družba je odlična. Mojca, Simon, Tomaž, Uroš in moja malenkost. Kar štirje iz našega kluba bomo nastopili na tej preizkušnji. Sam bom debitant, Urušu in Tomažu bo to drugi ironman, Mojci četrti!!!!Ambicije so različne. Potihoma vsaj dva računata, da se bosta kvalificirala na svetovno prvenstvo na Havaje. Žal uspe samo Mojci.

Vožnja je bila pestra in zanimiva. Konstruktivne debate, pa tudi humorja in pripovedovanja dogodivščin ni manjkalo. Ustavili smo se na nekemu nemškemu "jezeru", kjer smo se raztekli in razplavali. Šoderjama.....samo kakšna!!! Kje ste naši turistični delavci?

Na prizorišču tekme smo bili v sredo. Nastanitev v hotelu je bila solidna. Štirje dnevi pred tekmo so minili, kot bi trenil. Zanimivo, ni me dajala nervoza pred nastopom. S pomočjo trenerja Jureta sem se odlično pripravil. Popolnoma sem zaupal vase. Pa tudi psihično sem se ves čas pripravljal na to preizkušnjo. Tako sem bil jaz tisti, ki je družbo večino časa zabaval. Veliko smo se prismejali. Potrebovali smo sprostitev, saj smo imeli tudi nekaj smole. . Že prvi dan se je pričelo z preluknjano gumo na Tomaževem kolesu in najinim "lutanjem" do hotela. Kasneje se je nadaljevalo s katastrofalnim vremenom za ta letni čas. Hladno, deževno, vetrovno....manjkal je samo še sneg-hi, hi. Za kolesarjenje nisem imel niti ene same stvari z dolgimi rokavi.Še dobro, da je imela Mojca rezervo in mi posodila majico z dolgimi rokavi za dirko. Šola za prihodnjič. Na dan tekme so bili vremenski pogoji slabi. Pihalo je, hladno je bilo in še vlilo se je za kratek čas. Vendar smo se tolažili s tem, da je bilo pred dnevom, dvema še slabše.

Dan "D"

Zadnjo noč sem spal bolj malo. Vstajanje ob 4h. Zajtrk v hotelu in odhod na start. Na startu nepopisna gneča. Po čekiranju, še zadnja kontrola kolesa, in oblačenje plavalne obleke. Največja dilema je bila kaj obleči za na kolo.Odločitev-kolesarska majica z dolgimi rokavi in kratke kolesarske hlače. Še zadnjič grem na WC. Čakam kakšnih 10 minut, da pridem na vrsto. Vzamem plavalne očala , kapo in se odpravim do Mojce, Uroša in Tomaža. Skupaj gremo v vodo. V vodi je nepopisna gneča. Kmalu več ne vidim Mojce, Uroša, Tomaža. V vodi je cca 2000 teles. Start zamuja. Po kakšnih petnajstih minutah v vodi( plavanje na mestu) se sliši startni strel-start.

PLAVANJE

Težko je to opisati. Na začetku, to ni plavanje temveč borba za "preživetje".Udarci rok in nog padajo povsod po telesu. Dobil sem kar nekaj močnih udarcev. Še posebej enega v nos. Kar zavrtelo se mi je .Pa tudi strah sem dobro občutil.. Mislil sem, da se mi bo kri vlila iz nosu in da bo šlo vse po vragu. Še bolj črne misli so me spreletavale.Vendar bom te raje zadržal zase.V drugem km plavanje je bilo že bolje. Ujel sem ritem in plaval v skladu s pričakovanji in zmožnostmi. Prvi krog sem plaval tri minute hitreje kot drugega. Čas plavanja-1:16.09 Zadovoljen.

1 menjava

Vzel sem si morda preveč časa. Menjava je absolutno predolga, kljub temu, da sem se komplet preoblekel. Vendar rezerva za naslednjič-hi, hi. Čas menjave 8.12 Slabo!

KOLESARJENJE

Začnem hitro. Kar letelo je . Morda malo vetra v hrbet. Pulz se približuje meji 160. Malo upočasnim. Pred tekmo sem se odločil, da bo 160 u/min meja pulza do katere bom šel na kolesu. Kar naenkrat sem v Frankfurtu. Sledita še dva kroga v dolžini 84 km. Pridno jem in pijem na kolesu. Prvi krog grem zelo dobro. Povpreček čez 31 km/h . Vem , da bom moral kmalu prvič ustaviti na kolesu. Moram namreč na veliko in malo potrebo. Takoj po prvem krogu iščem primeren kraj, kjer se bom lahko ustavil. Po kakšnih 10km naletim na manjši gozdiček. Ustavim in opravim.... Porabim nekje 2-3 minute. Treba si je vzeti čas..... Nadaljujem....po ravnem grem hitro v klance izgubljam. Zadnjih cca 50km vožnje pa je bilo zelo težkih. Dvakrat se je vlilo kot iz škafa in močno je pihalo v prsa. Začne se pojavljati manjša utrujenost .Veter je največji sovražnik kolesarjev!!!! Imel sem tudi težave s kolesarskim čevljem. Nekje 20 km pred ciljem se mi je odvil eden izmed dveh vijakov na kolesarskih čevljih. Bal sem se, da se bo odvil še drugi in sem zato vozil previdneje.Bojazen se je pokazala kot upravičena, saj mi je se odvil v menjalnem prostoru še drugi. Kaj bi bilo, če bi se to zgodilo prej raje, ne pomišljam. Hvala sreča!!!! Čas 6:11,07 Glede na pogoje zadovoljen.

2 menjava

Solidna. 4.04

TEK

Vedel sem, da sem najboljši tekač. Vendar ta tek ostaja moja velika uganka. Začenjam enakomerno-pulz je nekje na 150-153 udarcev na minuto. Pijem in jem, kolikor se le da. V začetni fazi teka-25 km mi to ne dela težav.Uživam. Seveda sem šel med tekom dvakrat na veliko potrebo in še vsaj trikrat na malo. Hvala bogu, da so imeli tako dobro poskrbljeno z Wc-ji. Zadnjih 10 km teka pa so se začele pojavljati težave. Misel na hrano in pijačo mi je bila zoprna. Gelov in ploščic nisem jedel, že od 20 km teka, zdaj več nisem "prebavil" niti cole in isotonica. Ugajala mi je samo še voda, kakšen košček kruha, banane in to je hrana zadnjih 10 km. Noge so me začuda še, naprej nosile odlično. Kot za šalo sem prehiteval tekmece pred seboj. Nekaj sto sem jih prehitel na teku.Čas 4:08.19 Zadovoljen-kljub solidnemu času ne preveč! Zmogel bi več.

OBČUTKI OB PRIHODU V CILJ

JE TO VSE? .Jaz sem ironman? Takšna vprašanja so se mi porajala. Psihično sem namreč bil pripravljen na veliko hujše telesne napore.Zato tudi ni bilo nekega posebnega zadovoljstva. Če se spomnim mojega prvega pretečenega klasičnega maratona.... Takrat sem zares trpel. V cilju sem bil najsrečnejši človek na zemeljski polobli! Tokrat pa trije klasični maratoni brez večjih težav. Seveda spremenil sem se.....spremenil sem način življenja.Takrat sem dvomil v uspeh, TOKRAT SEM VERJEL V USPEH. Razlika je očitna. Da se še enkrat ponovim. Ironman ni preizkušnja je način življenja. Ko ga osvojiš spoznaš nove vrednote, ki so večini ljudem skrite.. Na stotine ur treninga, na litre pretečenega znoja, ogromno finančnih odrekanj.... Vse to se hitro pozabi. V notranjosti pa ostane bogastvo, ki ga ne znam opisati. Beseda IRONMAN ima svoj pomen, poznamo jo le tisti, ki smo končali to preizkušnjo. .. Nekoga bo morda zamikalo, da se nam pridruži. DOBRODOŠEL MED NAMI !

TAM KJER JE VOLJA, TAM JE POT.

Roki

Roman Štabuc

Triatlon klub Maribor

info@roki org

http://www.roki.org