Poleg posledic preobremenitev in poškodb aktivnega in pasivnega gibalnega aparata so v vrhunskem športu infekcije  mnogokrat vzrok za pogoste premore med treningi, za počasnejše napredovanje in za izostanek dobrih rezultatov. Infekcije so lahko po eni strani vzrok za premore med treningi (stabilizacija in okrevanje), po drugi strani pa so  lahko infekcije  posledica sindroma pretreniranosti. Pri nenadzorovanem telesnem naporu obstaja potencialno zdravstveno tveganje, posebno za srčno muskulaturo.

Najpogostejše so infekcije zgornjih dihalnih poti. Večinoma so to običajne infekcije s simptomi izločkov iz nosu, kašljanjem in eventuelno bronhitisom. Korelacijo med infekcijami zgornjih dihalnih poti in športom ponazarja modej t.i. J-krivulje. Ta model je rezultat kvantitativne raziskave pogostnosti infekcij zgornjih dihalnih posti med populacijo športnikov in nešportnikov. Ugotovitve so pokazale da je večje tveganje za infekcije zgornjih dihalnih poti predvsem pri športno neaktivnih ljudeh in pri pretreniranih športnikih, medtem ko je tveganje pri ljudeh, ki se ukvarjajo z vodeno (nadzirano) športno aktivnostjo manjše. Raziskava sicer še ni povsem zaokrožena, predvsem z vidika mejnih vrednosti intenzivnosti vadbe in vzporednih vplivov kot so stres,alergije, ipd.

V pogojih prenaporne vadbene faze lahko pride do t.i. pretreniranosti, ki se odraža z nekaterimi fiziološkimi spremembami v organizmu. Nastopi neke vrste situacija, na katero se telo odzove z posebno 'imunološko' reakcijo.Ti imunološki efekti sčasoma izginejo in telo se regenerira. Pri tem je potrebno poudariti, da pretreniranost ne vodi do imunoloških sprememb v telesu, ki bi jih lahko primerjali z imunskimi defekti v zdravstvu.

Pri odločitvi o vrsti in obsegu telesne obremenitve v pogojih akutne infekcije je potrebni vključiti zdravnika, seveda pa predvsem športnika samega in njegovega trenerja. Pri tem ne smemo podcenjevati potencialne zdravstvene nevarnosti, tudi če gre na videz za banalno infekcijo. Vedno je najboljše preventivno ravnanje in s tem izogibanje zdravstvenim komplikacijam. V kolikor ne prizanašamo telesu,  lahko to privede do okvar notranjih organov, predvsem srčne funkcije, kar se lahko pokaže  kot sindrom pretreniranosti. Takšna situacija lahko privede, glede na težavnost in trajanje, do tedenskih ali mesečnih zdravstvenih težav (vročina, mrzlica, vnetje limfe, vnetje bezgavk, motnje srčnega ritma, itd.

Ne glede na vse povedano pa še vedno velja osnovno pravilo: brez športa v kolikor imamo povišano telesno temperaturo.

Odločitev o takšnem udejstovaju naj sprejme zdravnik,. Potencialne, resne zdravstvene nevarnosti ne gre podcenjevati.

Na pogostnost infekcij zgornjih dihalnih poti vpliva jakost in frekvenca obremenitev organizma in ta obremenitev vpliva tudi na imunski sistem telesa. Netreniranost je očiten pospeševalni faktor za razširjenost in pogostnost takšnih infekcij.

Ekstremne, neobičajno zahtevne in trajajoče enostranske obremenitve, kot tudi prezahtevni treningi in tekmovalne etape slabijo odpornost pred infekti. To nima nič opraviti s klasičnimi, medicinskimi imunskimi defekti, ampak gre za začasno, prehodno imunsko redukcijo.

Dokončnih zaključkov o medsebojnem vplivu telesnega treninga na imunski sistem raziskave še niso dale, za  sedaj pa  je gotovo, da usmerjena redna vadba jača imunski sistem medtem ko neredna ekstremna vadba oz. ekstremni napori na človeški imuski sistem vplivajo negativno. 

Povzeto po :      H.H.W.Gabriel, Infektionen und Infektabwehr im Triathlon, 11. und. 12.  Internationales Triathlon-Symposium