SEMINARSKA NALOGA

Naslov : OPREMA (pravila in trendi)

Uvod

Kot rekreativec-začetnik, si nisem preveč belila glave z opremo, še manj s pravili. Kolo imam, prav tako kopalke in copate, pa še čelado povrhu. Stvar sem vzela bolj za razvedrilo, kot zares in se podala na prvo tekmo. Kmalu sem ugotovila, da je  neznanje na tem področju lahko zelo neprijetno. V Zagrebu so začudeno »buljili« v moje (sicer prekrasno) gorsko kolo, (celo zavore so preverjali), drugič so me pekle oči, ker sem bila brez očal,  kopalke so me ožulile,  čelada mi je opletala na glavi in še marsikaj bi lahko naštela. Spoznala sem, da je oprema sestavni del triatlona, prebrala o tem nekaj literature in povprašala za nasvete bolj izkušene triatlonce.

V današnjem času smo iz vseh strani okupirani z reklamo, ponudba je velika, tudi kakovostna, vendar je klub temu težko izbrati opremo, ki je posamezniku najustreznejša. Na izbiro vplivajo okus, modni trendi in finančne zmožnosti. V nadaljevanju bom navedla osnovno opremo, ki jo potrebuje triatlonec.

PLAVALNA OPREMA

Kopalke (oz.dres) morajo biti udobne in funkcionalne. Večina tekmovalcev nosi kopalke (dres) v vseh treh disciplinah. Biti morajo iz dobre tkanine, ki prenese redno vadbo, so trpežne, prijetne na dotik , se hitro sušijo, težko strgajo in nudijo malo upora v vodi in zraku. Najprimernejši material je najlon z odstotkom lycre. Po obliki so eno ali dvo-delne.

PRAVILO: Minimalna plavalna obleka za moške je neprozoren spodnji del, za ženske pa neprozoren eno- ali dvo-delni kostim.

Zaščitna obleka

Ker temperatura vode ni vedno dovolj visoka, se zaščitimo z zaščitno plavalno obleko (neoprenska obleka). Plavalni triko poveča plovnost in s tem hitrost plavanja. Po obliki so različni: kratek  (brez rokavov s kratkimi hlačnicami), brez rokavov z dolgimi hlačnicami in dolg (dolgi rokavi in dolge hlačnice).

PRAVILO: Uporaba zaščitne obleke je dovoljena le, če temp. vode ne preseže:

a)       22,0 C pri dolžini plavalne proge manj kot 2000m

b)       23,0 C pri dolžini plavalne proge 2000-2999m

c)       24,0 3000m in več

Sestavljena je lahko iz največ treh delov: kapuca, zgornji in spodnji del. Če je oblačilo tridelno, se deli med seboj prekrivajo največ 5 cm v stoječem položaju. Prsni del obleke mora biti v celoti enake debeline, prav tako spodnji.

Plavalna kapa

Kape so iz različnih materialov:lateksa, lycre, silikonske, neoprenske. Na tekmah so praviloma obvezne, da jih reševalci lažje opazijo. Navadno jih ponudijo v tekmovalnem zavoju. Najobičajnejša je iz lateksa, ki je tudi najcenejša, v mrzli vodi pa se uporablja neoprenska.

PRAVILO:Vsak tekmovalec mora nositi plavalno kapo, označeno s tekmovalno številko, ki jo priskrbi organizator. Za boljšo identifikacijo mora imeti tekmovalec s številko označeno tudi eno nogo in eno roko. Označi ga uradno osebje.

Plavalna očala

Očal je veliko vrst, razlikujejo se po obliki leč, kvaliteti in videzu. Izberemo taka, ki se dobro prilegajo, pri katerih okoli oči čutimo enakomeren pritisk po vsem obodu. Leče so lahko brezbarvne (primerne za bazen) ali rahlo sivkaste (zadimljene), ki so boljše za plavanje na prostem. Boljša očala so dobra naložba.

PRAVILO: Plavalna očala so dovoljena.

Pripomočki za trening

Plavuti so pripomoček, s katerim krepimo noge. Z veselci v dlaneh krepimo ramenski obroč in trup, naučimo se pravilnega gibanja dlani. Plavalna boja je pripomoček, s katerim ločimo gibanje trupa od nog, je zelo plovna, zato lahko boki in noge plujejo na vodi, plavalec pa se lahko osredotoči na delo rok.

PRAVILO: Uporaba plavuti, lopatk, rokavic, nogavic, gamaš in dihalk ni dovoljena.

KOLESARSKA OPREMA

Kolo

Kolo je navadno najdražji del opreme. Koles je glede na funkcijo veliko vrst. Za triatlon so primerna: kolo za cestne dirke, kolo za kronometerske preizkušnje ali posebno triatlonsko kolo. Ta kolesa so zasnovana tako, da vso energijo prevajajo v gibanje naprej. Vilice so veliko bolj ravne kot pri ostalih kolesih. Bolj strmi koti naredijo kolo bolj vodljivo, okvir manj stabilen in bolj odziven. Kronometersko kolo se od cestnega razlikuje v velikosti sprednjega kolesa. Na okvir kolesa za cestne dirke gre 27-palčno sprednje in zadnje kolo, na kronometerski okvir pa 26-palčno sprednje in 27-palčno zadnje kolo. Kolesar je s tem v bolj aerodinamični obliki. Triatlonski okvir se od obeh razlikuje v dvojem: nosilna cev sedeža je bolj strmo nasajena, karkolesarja premika nekoliko naprej ‘tek na pedalih’. Druga razlika je v kolesih – triatlonsko kolo ima obe kolesi manjši od običajnih ( 24 ali 26 – palčni).   

Krmilo

Cestno kolo ima navzdol ukrivljeno krmilo. Da bi zmanjšali zračni upor, uporabljamo aero krmilo, ki se lahko začasno ali trajno pritrjeno. Ima tudi druge prednosti: udobje, ker težo naslanjamo na podlakti in ne na roke, ta položaj manj obremenjuje hrbtne in vratne mišice.

Drugi sestavni deli

Izboljšajo zanesljivost kolesa in trajnost kolesa. To so: prestave (sprednji in zadnji verižniki), zavore, veriga,  kolesa in pnevmatike, pesti, špice, platišča, gonilke, pedala. Pri oblikovanju okvirjev in sestavni delov koles proizvajalci posvečajo veliko pozornost aerodinamiki. Triatlonci najpogosteje uporabljajo pesto z 28-32 špicami. Kolo z manjšim številom špic je šibkejše. Špice so različne oblike, ene se proti sredini tanjšajo, druge so ves čas eneko debele, tretje ploščate. Pnevmatike so lahko iz plašča in zračnice ali tabularji, različnih debelin. Ožje pnevmatike zmanjšajo silo trenja.

PRAVILA: Kolesa morajo imeti naslednje značilnosti:

a.)      ne smejo biti daljša od dveh metrov in širša od 75 cm;

b.)     razdalja od tal do sredine osi gonila kolesa mora biti najmanj 24 cm;

c.)      sedež mora biti naravnan tako, da njegov prednji del ni več kot 5 cm pred in 15 cm za vertikalno linijo, ki poteka skozi sredino osi gonila kolesa;

d.)     razdalja med vertikalno linijo ne sme biti manjša od 54 cm in večja od 65 cm; (izjeme so le za izredno visoke in nizke tekmovalce)

e.)      uporaba aerodinamičnih mask, ki znižujejo upor, ni dovoljena;

f.)       premera koles sta lahko različna, na zadnjem je dovoljen blatnik;

g.)     kolo ne sme biti opremljeno s pospeševalnimi mehanizmi;

h.)     Ročaji krmila morajo biti zamašeni, gume dobro zalepljene, kolesi pritrjeni, krmilni ležaji primerno priviti;

i.)       kolo mora imeti zavoro, ročke zavor morajo biti usmerjene nazaj;

j.)       krmilo mora imeti položaj, da v primeru nesreče ne poškoduje tekmovalcev ali gledalcev;

k.)      maksimalni prenos za tekmovalce do 16 let in manj je 7,49 m;

Čelada

Čelada je sestavni del kolesarjenja, zavaruje nas pred poškodbami. Izberemo lahko katerokoli, ki ustreza standardnim predpisom. Po obliki je najboljša aerodinamična, pomembno pa je tudi, kako ventilira toploto, ki jo med vožnjo oddaja glava. 

PRAVILO: Obvezna je uporaba A-testirane ( zaščitni standard) čelade. Tekmovalec ne sme odpreti čelade od trenutka, ko zapusti menjalni prostor, do trenutka, ko se vrne vanj.

Ostala kolesarska oprema

Med ostalo kolesarsko opremo spadajo: sončna očala, kolesarski računalnik, steklenica za vodo, zračna tlačilka, kolesarske hlače, majica, rokavice, čevlji, pripomočki za trening-trenažer.

Sončna očala so pomemben del opreme, oči ščitijo pred vetrom in soncem. Dobra očala so odporna proti udarcem, ščitijo pred UV-žarki, se dobro prilegajo in ne rosijo. Izbira je velika.

Kolesarski računalnik meri hitrost (trenutno,poprečno, max., min.), prevoženo razdaljo (skupno, po etapah, na trening), lahko tudi nadmorsko višino, hitrost poganjanja pedalov itd.

Razlikujejo se po funkcijah in ceni.

Steklenice za vodo so relativno poceni, iz različnih materialov. Najosnovnejša je iz plastične mase, lahko pa je tudi taka, ki ohranja temperaturo pijače ( termo).

Zračna tlačilka nas reši, če pnevmatika spusti na cesti, navadno je pritrjena na zgornjo cev kolesa.

Kolesarske hlače so pri dolgih vožnjah najpomembnejše kolesarjevo oblačilo. Najboljše so iz najlona in lycre . Telesu se tesno prilegajo in so oblazinjene. Na tekmah ji navadno nadomestijo oblazinjene kopalke ali dresi.

Majice imajo lahko kratek ali dolg rokav, navadno so iz najlona in lycre (ne vpija vlage) in so oprijete. Na hrbtu imajo žepe za hrano ali pijačo. Na tekmovanjih jih triatlonci navadno ne uporabljajo, saj tekmujejo v kopalkah oz. dresih.

Rokavice ščitijo roke pred padci, olajšajo nam prijem, v mrzlem grejejo roke.

Najboljša kolesarska obutev so šprinterice, ki so pritrjena na pedalo. Imajo trd podplat, ki energijo učinkovito prenaša na kolo. Slaba stran je le ta, da je nogo težko hitro spraviti iz obuvala

PRAVILO: Posoda za pijačo in hrano mora biti iz nezlomljivih materialov. Neobičajna kolesarska oprema ni dovoljena.

Tekmaovalec mora imeti tekmovalno številko, ki jo priskrbi organizator. Med kolesarjenjem mora biti dobro vidna na zadnji strani tekmovalca. Če so s številko označena tudi kolesa, mora biti vidna z leve strani.

OPREMA ZA TEK

Tekaški copati

Tek je glede poškodb najnevarnejši del triatlona. Zelo pomembna je izbira pravih tekaških copat. Noge ne varujejo pred nevarnostmi stranskih gibov, ublažijo pa lahko udarce. Tek je premočrtno gibanje, pri katerem noga začne dotik s peto in konča s prsti ( navadno pri dolgih progah). Udarec s peto proizvaja silo, nekajkrat večjo od tekačeve teže, kar zvečuje nevarnost poškodb. Zato morajo tekaški copati biti dobro oblazinjeni predvsem v petnem delu. Primerni so copati z zračno blazino oz. z raznimi blažilnimi materiali ( npr. gel). Pomembna je tudi izbira copat glede na postavitev tekačeve noge in teže.

Ostala tekaška oprema

Pri teku potrebujemo še primerne nogavice, hlače, majico, sončna očala, kapo. Glede na vremenske razmere so to lahko pomembni dodatki. Očala ščitijo oči pred UV-žarki, kapa pa lahko na soncu prepreči sončarico.

PRAVILA: Tekmovalcu ni dovoljeno teči (hoditi) brez oblečenega zgornjega dela dresa. Nositi mora tekmovalno številko, ki jo priskrbi organizator. Med tekom mora biti številka na sprednji strani tekmovalca dobro vidna.