NOVOLETNI  »MARATON« V DUBROVNIKU

Z Miranom sva se odločila, da novoletne praznike preživiva v prazničnem Dubrovniku. Kaj naju je premamilo? Predvsem oglas agencije Dober Dan, da bo v Dubrovniku 1. januarja novoletni maraton. MARATON. Ne-tekači mislijo, da je vse kar je organiziran tek, kar maraton. Tudi taki zagriženi tekači so med nami, ki v pogovoru omenijo, »ja, saj jaz sem tudi že kar nekaj maratonov pretekel«. Potem te pa vprašajo kako dolg je bil tisti, ki si ga tekel ti. No, v pričakovanju megadistance po kar precej prekrokani noči sva potem na samega starega leta dan izvedela, da tek bo, da pa je 'maraton' tokrat dolg le slabe 3 km. Tudi v redu.

Silvestrovala sva na Stradunu. Bila je prava fešta, sami Štajerci!!!! Pel nam pa je Slovencem tako ali tako megaznani Oliver Dragojevič, pa Giboni je tudi svoje primaknil. Pa še borovničevec smo imeli zraven, in tudi obvezno laško pivo. Le kam bi brez njega.

Miran je znan po tem, da gre po prekrokani noči obvezno na tek. Njemu jutranji (14.30!!!) štart zatorej ni povzročal težav. Z menoj je bilo nekoliko hujše, ker se želodec ni strinjal z odločitvijo v glavi, da bom jaz tudi tekla. 

Prišla sva na prizorišče tekme, pred hotel Kompas na Lapadu, kjer je že od jutra potekal zabavni program (ravno takrat je pela skupina Veveric iz Dubrovačkega vrtca J). Ob prijavi so me vsi začudeno gledali, češ: »ženo, ti isto tako trčiš?«. Priznani dubrovniški moderator, tako imenovani Veverica, je z vsemi prijavljenimi opravil kratki intervju in tudi on se ni mogel načuditi, kako to da ženska v zrelih letih hoče na štart. Moja konkurenca je bila 'zelo močna' – vsega 6 žensk, če pa mene ne bi bilo zraven, pa bi bila povprečna starost tekmovalk nekje 12 let. 

Pri Miranu je bila stvar nekoliko drugačna. Prijavljenih je bilo več kot 10 tekmovalcev (skoraj sami Slovenci). A že na ogrevanju sva zasledila enega 'šprinterja'. Ogreval se je, kot da gre za šprint na 400m. Miran se je že ustrašil, da ima za konkurenco Michaela Johnsona. A na koncu se je le pokazalo, da je omenjeni tekmovalec pozabil, da le gre za 'maraton' in ne za šprint. Med tekači je bil tudi znani slovenski športnik Tomaž Barada, ki je presenetljivo dober tekač, saj je na koncu končal na 4. mestu v moški konkurenci. 

Prišli smo na štart. Povedali so nam, da nas bodo na ovinku čakali tekači lokalne atletske sekcije in z nami tekli navkreber, da se slučajno ne bi kdo izgubil. Potem bomo pa nekje pri hotelu Neptun morali oddati kontrolne kartončke in zaviti na obalo, ter po pešpoti (in med desetinami sprehajalcev) kar najhitreje do cilja. Miran je tekmo odlično začel. Šprint navkreber (sicer so se na štartu zagnali kar vsi tekmovalci, jaz pa naenkrat bila zadnja….), potem pa je v skupini treh tekel do hotela Neptun. Pri hrvaški organizaciji ni nujno, da je proga označena. Seveda tega tudi nismo dočakali. Miran se je tako 'bremzal', samo da ne bi zgrešil odcepa, kar se mu je na koncu maščevalo. Odcepa sicer ni zgrešil, je pa bil njegov neposredni tekmec (menda en ljubljančan) v samem cilju spretnejši, in ga je med mizami in s preskakovanjem stolov in gostov odšprintal v cilj. Seveda, če bi bila organizacija teka nekoliko boljša, bi vso promenado zaprli za 'promet' vsaj pri prvih tekmovalcih. Pri mojem času je bilo tako že vseeno če sem se morala zadreti 'Makni!' ali ne. 

Izkupiček teka: meni je uspelo premagati vse Veveričke, Miran pa je končal na 2. mestu. Dobila sva (sem) vikend paket za dve osebi v hotelu Kompas (Miran je trenutno še v dilemi, če bo on tisti povabljenec J ), bila najuspešnejši (beri: edini) tekmovalni par (zaročenka Tomaža Barade, Bianca, se je izgovorila, da s seboj nima športne opreme), kolega Borut Cvetko (sicer uradni fotograf maratona kateremu gre vsa zahvala za odlične fotke) pa je vse to več kot bi bilo potrebno ovekovečil na priloženih slikah. 

Tekmovalna sezona je tako rekoč že v polnem teku. Skratka, uspešno trenirajte in pridno papcajte, da se ne bo kdo zaradi pomanjkanja energije sesul!

 Tanja