Božič in novo leto, čas tradicij, prijetnih vonjav sveže pečenega peciva in družinsko vzdušje. Ste že kdaj pomislili, da bi ga preživeli drugače? Minule praznike sem se tako udeležila zimske serije maratonov v nemškem Hamburgu. Organizator serije, Christian Hottas, ki je tudi drugi predsednik tekaškega kluba 100MC Germany (klub za tiste, ki so v svojem življenju pretekli vsaj 100 maratonov ali ultramaratonov), je v zadnjih 15 letih pretekel več kot 550 maratonov ali ultramaratonov. Samo v letu 2001 jih je nanizal skoraj 100. Zato je tudi prišel na idejo, da bi mogoče v času Božičnih in Novoletnih praznikov organiziral serijomaratonov, in sicer 12 v 12 dneh. Ker je bila ideja dokaj nova, je računal na udeležbo kakšnih 30 tekačev. Na koncu se nas je tekov udeležilo 87, od tega 14 žensk (med katerimi je bila tudi nemška in svetovna ultramaratonska zvezda Ricarda Botzon), iz sedmih držav. Tako sem jo 26. decembra mahnila v Hamburg, da se tudi sama prepričam, če je nemška tekaška scena tako 'odštekana' kot se sliši.

Zadnjih 6 tekaških dni nam je vreme pokazalo vso svojo muhasto naravo. Že moj prvi maraton, 16 krogov okrog jezerca, se je začel ob naletavanju snega, ki je drugi dan prerasel v hudo nevihto in po dveh urah tudi v točo. Tako sem po zmagi na prvem teku drugi dan po polovici proge obupana zaključila, ker se mi ni dalo teči v 10cm vode ob močnem nalivu in neprijetnem vetru. Že naslednji dan je prinesel novo spremembo: -6 stopinj in zaledenelo progo, ki je ostala takšna vse do konca serije. A smo vztrajali, športni duh v športnih telesih… Kljub žuljem in bolečinah v mišicah nas je neslo proti cilju. Zakaj takšna vnema? Organizator je namreč pripravil tudi pokale za tri najboljše v ženski in moški kategoriji, štelo pa je pet najboljših časov. Misel in tudi pogled nanje me je držal pokonci vsak trenutek, ko sem se spraševala, zakaj nadaljujem. A kaj, ko sem stanovala pri organizatorju in jih morala gledati vsaki dan… Sicer se je pa vse dobro izteklo, tako da lahko pokal sedaj občudujem tudi doma.

Kar se tiče organizacije tekov je bilo vse bolj enostavno, sicer si pa pri štartnini 12 DEM na maraton človek kaj drugega tudi ne more želeti. Tako so sploh nam ženskam ob progi manjkale sanitarije J, a smo tudi to preživele (sprehajalci so se pa javno pritoževali, ker so neki tekači neprestano 'namakali' drevesa v parku).. Organizator je sicer bil kar malo raztresen in ga je predvsem logistika kar precej 'uničevala'. Tako smo npr. tek na Silvestrovo začeli s kar 45 minutno zamudo, kar sicer ne bi bilo nič kaj posebnega, samo da je en udeleženec iz Hamburga moral takoj po maratonu v uro in pol oddaljen Kiel, kjer se je udeležil še 10km novoletnega teka, zato je moral maraton kar precej pospešiti, da mu je uspelo pravočasno priti v Kiel. Silvestrovo je tako kar nekako šlo mimo mene, kajti 1. januarja sem morala še enkrat na start.

Pa še mogoče ena podrobnost: tisti maratonci, ki so v svoji karieri prišli že krepko nad 200 maratonov, so se lotili posebnega izziva: preteči 60 maratonov v 60 minutah, npr. v vsaki minuti od 3:13h do 4:12h. Organizator Christian je leta 2001 postavil tudi svojevrsten rekord, kajti tehle 60 je pretekel v enem koledarskem letu. Moram pa priznati, da je bilo na trenutke kar smešno gledati tekmovalca, ki se je trudil 42.194 metrov, samo da je potem za zadnji meter potreboval kakšni 2 minuti, ker mu je manjkal samo še tisti en čas za zbirko 60J, potem pa se je nemirno prestopal pred ciljno linijo in nervozno gledal na uro in čakal, če ga bo še kdo prehitel.

Za tiste, ki mogoče razmišljajo o sodelovanju na zimski seriji naslednje leto: število tekov bo povečano na 13. Christian pa ima tudi idejo, da bi poskušal s 5 maratoni v enem vikendu, in sicer naj bi se teklo v petek zvečer po službi, v soboto zjutraj in zvečer, ter v nedeljo spet dvakrat. Vsakič maratonska razdalja, se razume.

Vas mika?

www.100marathon-club.de