Triatlon je relativno mlad šport. Njegovi začetki segajo v leto 1975, ko so v ZDA prvič izvedli triatlonsko tekmovanje. Gre za olimpijsko panogo, pri kateri tekmovalci najprej plavajo, nato kolesarijo in nazadnje še tečejo. Vse to poteka brez prekinitve, v skupni čas pa se štejeta tudi časa obeh menjav – ko tekmovalec preide iz vode na kolo in nato še iz kolesa na tek. Skupaj tekmujejo vrhunski in rekreativni tekmovalci vseh starosti – od kadetov do veteranov, starih nad 60 let.
Večinoma se tekmuje v naslednjih disciplinah:
Sprint triatlon (750 m plavanje / 20 km kolo / 5 km tek)
Olimpijski ali kratki triatlon (1500 m plavanje / 40 km kolo, 10 km tek)
Half IronMan triatlon (2000 m plavanje, 80 km kolo, 20 km tek)
IronMan triatlon (3800 m plavanje, 180 km kolo, 42 km tek)
Vsak tekmovalec dobi štartno številko, ki jo nosi okrog pasu: med kolesarjenjem zadaj, med tekom pa spredaj. Zaradi lažje identifikacije je tekmovalec še dodatno označen s številkama na ramenu in stegnu. Kolo in ostalo opremo, potrebno za kolesarjenje in tek, si pripravi v menjalnem prostoru. Dovoljene so vse vrste koles. Obvezna je uporaba kolesarske čelade in zgornjega dela oblačila. Običajno tekmovalci nosijo kopalke in majico ali triatlonski dres.
Če je le mogoče štartajo vsi udeleženci hkrati. Kadar se plavalni del odvija v bazenu, kjer običajno v eni plavalni progi plava največ 6 tekmovalcev, lahko štartajo v več skupinah. Plavajo v kopalkah ali triatlonskih dresih, ob nizkih temperaturah vode pa v skladu s pravili tudi v neoprenskih plavalnih oblekah. Dovoljene so vse plavalne tehnike. Ko tekmovalec premaga plavalno progo, steče v menjalni prostor. Tam obuje kolesarske čevlje, obleče majico, si nadene štartno številko in čelado, vzame kolo in prične s kolesarjenjem. Ali je vožnja v zavetrju sotekmovalcev dovoljena, določi organizator tekme – praviloma je dovoljena na vseh krajših tekmah. Po prevoženi kolesarski progi se tekmovalec pripelje do črte, kjer mora stopiti s kolesa. Kolo odloži na stojalo, si sname čelado, se preobuje in steče na tekaško progo. Po prehodu čez ciljno črto se zabeleži dosežen čas, na podlagi katerega se izračuna uvrstitev v absolutni konkurenci in v njegovi starostni kategoriji.
Akvatlon je izpeljanka iz triatlona, pri kateri tekmovalci najprej plavajo, nato pa se tečejo. Kolesarjenja, ki je sestavina triatlonskega tekmovanja, pri akvatlonu torej ni. Plavanje in tek potekata zaporedoma, brez prekinitve, v skupni dosežen čas se šteje tudi čas menjave, ko tekmovalci preidejo iz vode na tekaško progo. Razdalje plavanja in teka so različne in jih določi organizator.
Tekmovanja se odvijajo na in ob plavalnih bazenih ali odprtih vodah. Udeleženci si tekaško opremo – tekaške copate in majico – pripravijo v menjalnem prostoru. Štart je skupinski. Če se plava v bazenu, plava v eni progi več tekmovalcev. Dovoljeni so vsi slogi plavanja. Po preplavani razdalji tekmovalci stečejo v menjalni prostor, kjer se morajo obuti v tekaške copate in obleči majico ali dres ter nadaljevati s tekom (dovoljena je tudi hoja). Vsak tekmovalec dobi štartno številko, nadene si jo v menjalnem prostoru. Na teku jo mora nositi spredaj. Ko priteče v cilj, se zabeleži njegov dosežen čas, na podlagi katerega se nato izračuna uvrstitev v njegovi starostni kategoriji.